The Rolling Stones - Beograd

Evo, po napetih zadnjih dneh, ko se ni vedelo kako in kaj, je v petek popoldan prišla novica, da bom v soboto lahko fotkal Rolling Stonese na koncertu v Beogradu. Takšnega adrenalina od takrat naprej še nisem doživel. Vse povezano z legendami je tako profesionalno, da samo gledaš. Že sama navodila za fotkanje, ki vsebujejo podatke o tem koliko se slika, kakšna je luč, s katere višine in oddaljenosti se slika, kakšno opremo priporočajo itd. Pot Beograd je bila jasno precej živčna, čim prej sem hotel biti tam, da bo vse sigurno. In vse je bilo ok. Ob 21.30 se je začelo, pred tem pa natančna navodila, kje kdo stoji, pod odrom nas je bilo samo 14, po sedem na vsaki strani. Meni so dodelili prostor pred Ronnijem. Med čakanjem fotografiranje publike ni bilo dovoljeno, do začetka showa smo bili s hrbtom obrnjeni (zaradi ognjemeta) proti publiki, na poseben oder za fotografe pa smo se lahko povzpeli šele po prvih treh pokih ognjemeta in ko je Keith Richards odprl koncert z riffom od Start Me Up.

Od tam naprej samo akcija, en komad na polno, pod odrom, in ker je vse tako naštudirano, so se pred mano sprehajali vsi. Mick Jagger je tako podivjano skakal, da ga je res težko loviti, Keith se smeji v svojem stilu, rad pozira, fotografom namenja poglede v kamere, Ronnie Wood je kot vedno bolj ob strani, občasno ga pogleda Charlie Watts v ozadju še ostali pridruženi člani benda. Tako hitro kot tu, mi en komad fotkanja na koncertu še ni minil. Čakal nas je še en komad in pol fotkanja s približno 30m razdalje od odra in ker je vsega lepega hitro konec se je tudi moja Rolling Stones foto avantura pod odrom kaj hitro zaključila. Hitel sem v backstage, kjer so nam lokalni organizatorji prijazno shranili opremo, potem pa nazaj gledat koncert. All i can say is wow :) Še danes me drži!